Vse se je začelo petega marca 2023, ko sem svoji babici Manci Košir za rojstni dan poslal email, saj sem ji obljubil, da ji kot rojstnodnevno darilo vsak teden podarim poezijo (ali kot jih je ona imenovala - poskočnice :). Email sporočila sem ji tako pošiljaj vsak teden iz različnih koncov sveta in mi je na vsakega tudi odpisala. Odgovori so bili ponavadi povezani z mojimi poskončnicami, velikokrat pa je z menoj delila kak nasvet in njen pogled na svet. Tako sva se skozi celotno leto pogovarjala o vsem možnem; življenju, ljubezni, kako ostati otrok, zakaj se nam zmeraj nekaj mudi in tako dalje.

Sprva si nisem mislil, da bo iz teh sporočil kdaj nastalo kaj več, kot le najin pogovor. Ampak ko se je Manca poslavljala, je bila ena od poslednjih želja ta, da bi najina sporočila združil v knjigo in jo izdal ter tako omogočil vpogled v najin odnos tudi drugim. Dogovorila sva se, da knjige ne lekturiram in jo pustim pristno, tako, kot je bila med nastajanjem. Iskrena, nepopolna, tu in tam tudi z vejico na narobnem mestu.

Z nakupom vsake knjigice se podpre društvo Hospic, posadi drevo, ali podpre nekoga, ki podporo potrebuje.